Susū mai i a matou uepisaite!

O le ā le Nickel?

O se elemene fa'akemikolo e iai le fa'ailoga fa'akemikolo Ni ma le numera atomika 28. O se u'amea siliva pa'epa'e susulu ma ni nai auro i lona lanu siliva pa'epa'e. O le Nickel o se u'amea fesuia'i, e malo ma faigofie ona fa'a'a'a. O le gaioiga fa'akemikolo o le nickel mama e matua maualuga lava, ma e mafai ona va'aia lenei gaioiga i le tulaga o le pa'u lea e fa'ateleina ai le lautele o le fogaeleele, ae o le u'amea nickel tele e tali malie ma le ea o lo'o siomia ai ona o se vaega o le oxide puipuia ua fausia i luga o le fogaeleele. E ui i lea, ona o le maualuga o le gaioiga i le va o le nickel ma le okesene, e faigata lava ona maua le nickel u'amea masani i luga o le fogaeleele. O le nickel masani i luga o le fogaeleele o lo'o si'omia i totonu o meteorites nickel-iron tetele, aua e leai se avanoa o meteorites i le okesene pe a latou i ai i le vateatea. I le Lalolagi, o lenei nickel masani e masani ona tu'ufa'atasia ma le u'amea, e fa'aalia ai o latou o oloa autu o le supernova nucleosynthesis. E masani ona talitonuina o le totonugalemu o le lalolagi e aofia ai le paluga nickel-iron.
O le faʻaaogaina o le nickel (o se uʻamea faʻalenatura e faʻaaogaina ai le nickel-iron) e toe foʻi i tua i le 3500 T.L.M. O Axel Frederick Kronstedt o le tagata muamua lea na vavaeʻeseina le nickel ma faʻamatalaina o se elemene faʻakemikolo i le 1751, e ui lava na ia manatu muamua o le nickel ore o se minerale kopa. O le igoa ese o le nickel e sau mai le goblin ulavale o le igoa lava lea i le tala o tagata eli maina Siamani (Nickel, lea e tutusa ma le igoa tauvalaau "Old Nick" mo le tiapolo i le Igilisi). . O le puna sili ona taugofie o le nickel o le uʻamea limonite, lea e masani ona iai le 1-2% o le nickel. O isi minerale taua mo le nickel e aofia ai le pentlandite ma le pentlandite. O gaosi tetele o le nickel e aofia ai le itulagi o Soderbury i Kanata (lea e masani ona talitonuina o se lua o le meteorite), New Caledonia i le Vasa Pasefika, ma Norilsk i Rusia.
Ona o le fa'agesegese o le fa'a'ele'eleina o le nickel i le vevela o le potu, e masani ona manatu o se mea e tete'e atu i le 'ele. Ona o lenei mea, sa fa'aaogaina muamua le nickel e ufiufi ai le tele o mea, e pei o u'amea (e pei o le u'amea ma le apamemea), totonu o masini vaila'au, ma nisi o u'amea e mana'omia ona fa'atumauina se fa'ai'uga siliva pupula (e pei o le nickel siliva). E tusa ma le 6% o le gaosiga o le nickel i le lalolagi o lo'o fa'aaogaina pea mo le ufiufiina o le nickel mama e tete'e atu i le 'ele. Sa avea muamua le nickel ma vaega masani o tupe siliva, ae ua tele ina suia i u'amea taugofie, aemaise lava ona o nisi tagata e ma'i le pa'u i le nickel. E ui i lea, na toe amata e Peretania ona faia ni tupe siliva i le nickel i le 2012, e ui i teteega a foma'i pa'u.
O le Nickel o se tasi o elemene e fa e ferromagnetic i le vevela o le potu. O maneta tumau alnico o loʻo i ai le Nickel e iai le malosi faʻamaneta i le va o maneta tumau o loʻo i ai le uʻamea ma maneta eleele seasea. O le tulaga o le Nickel i le lalolagi faʻaonaponei e mafua tele lava i ona alloys eseese. E tusa ma le 60% o le gaosiga o le nickel i le lalolagi e faʻaaogaina e gaosia ai uʻamea nickel eseese (aemaise lava le uʻamea e le gaoia). O isi alloys masani, faʻapea foʻi ma nisi superalloys fou, e mafua ai toetoe lava o le faʻaaogaina atoa o le nickel i le lalolagi. O faʻaaogaina o vailaʻau e fai ai ni mea e aofia ai e itiiti ifo i le 3 pasene o le gaosiga o le nickel. I le avea ai ma se mea e aofia ai, e tele faʻaaogaina faʻapitoa o le nickel i le gaosiga o vailaʻau, mo se faʻataʻitaʻiga o se mea e faʻagaoioi ai tali atu i le hydrogenation. O enzymes o nisi meaola ninii ma laʻau e faʻaaogaina le nickel o se nofoaga galue, o lea o le nickel o se meaʻai taua mo i latou. [1]


Taimi na lafoina ai: 16-Nov-2022